ZNAČILNOSTI OBMOČJA LAS
Območje LAS, ki zajema občine Dobje, Šentjur, Slovenske Konjice, Vitanje, Dobrna, Zreče in Oplotnica meri 528,9 km2, kar predstavlja 2,6% površine Slovenije. Na območju je ob popisu prebivalstva, leta 2002, živel 47.601 prebivalec, leta 2007 pa 49.018 prebivalcev, kar predstavlja 2,4% vseh prebivalcev Slovenije. Gostota poselitve znaša za območje 93 prebivalcev na km², vendar so znotraj območja precejšnje razlike. Medtem ko je ravninski
del relativno gosto poseljen, so hriboviti predeli redko poseljeni.
Območje LAS "Od Pohorja do Bohorja"
Pretežni del območja, ki ga pokriva LAS, spada v Savinjsko statistično regijo (območje občin Dobje, Dobrna, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje in Zreče), medtem ko območje občine Oplotnica, spada v Podravsko regijo.
Območje se nahaja na jugovzhodu Slovenije in združuje Dravinjsko oz. Pohorje s Paškim Kozjakom in severozahodni del Kozjanskega do Bohorja. Večina območja se nahaja v Savinjski regiji, le občina Oplotnica spada v Podravsko regijo, vendar se je območju, zaradi povezav z Dravinjskim, pridružila že ob začetku priprave razvojnega programa podeželja.
Območje ima dve manjši gravitacijski urbani središči, in sicer Slovenske Konjice in Šentjur, ki imata status mesta. Regionalno središče za celotno območje predstavlja regijsko središče Celje, ki leži zunaj območja in kjer so koncentrirane upravne in družbene dejavnosti, vendar ga z opravljanjem določenih funkcij dopolnjujeta Slovenske Konjice in Šentjur kot medobčinski središči. Le Slovenske Konjice in Šentjur izpolnjujeta kriterije za urbana oz. mestna
naselja z več kot 3.000 prebivalci, medtem ko se Zreče uvrščajo med naselja z mestnim značajem, Vitanje, Dobrna, Oplotnica in Dobje pa predstavljajo občinska in upravna središča lokalnega značaja.
Za območje, kjer prevladuje hribovit oz. gričevnat svet, je značilna velika razpršenost naselij in poseljenosti nasploh. Večje zgostitve prebivalstva so v dolinah in kotlinah, zato so tam nastala večja oz. manjša središča, tudi mesta. Tako je na območju vsega skupaj 256 naselij.
Za območje je značilna precejšnja biotska pestrost in ohranjena narava, kot tudi kvalitetna kulturna krajina, kar prispeva k bogastvu vrst in habitatov, ki jih je mogoče najti na območju. Del območja zaradi ohranjenega okolja in ohranjenih redkih vrst spada v Naturo 2000 oz. med druga zavarovana območja. Delež območij Natura 2000 je na ozemlju LAS relativno majhen (8 %),
največ varstvenih območij je v občini Šentjur in Slovenske Konjice.
Območje ima bogato in raznovrstno kulturno dediščino. Na izpostavljenih mestih se pogosto nahajajo sakralni ali posvetni umetnostni spomeniki (cerkve in gradovi). Pomemben del dediščine in identitete območja predstavlja kmečka hiša.
Gozdovi pokrivajo slabo polovico površja (48,4 %), predvsem za Pohorje, Bohor in Konjiško goro je značilna velika gozdnatost.
Med obdelovalnimi površinami kar tri četrtine obsegajo travniki in pašniki, ki so osnova živinoreje.
Struktura dejavnosti na območju pokaže, da je kmetijstvo nadpovprečno zastopano, saj je 7 % delovno aktivnega prebivalstva zaposlenega v kmetijstvu, medtem ko na ravni Slovenije znaša 4 %. Velik delež zaposlenih v kmetijstvu je deloma odraz nerazvitosti in visoke brezposelnosti, ko je ljudem kmetija osnova preživetja, navkljub težkim pogojem za kmetovanje (npr. Vitanje), obenem pa dobro izhodišče za razvoj dopolnilnih dejavnosti in osebnega
dopolnilnega dela, kot tudi drugih obrtnih in podjetniških dejavnosti.
Na celotnem območju je 3.507 kmetij, kar predstavlja 4,1 % delež vseh slovenskih kmetij, vendar na njih dela 9 % delovno aktivnega prebivalstva, kar kaže, da je povprečno število zaposlenih na kmetijo višje od slovenskega, medtem ko velikost kmetij ni na nad slovenskim povprečjem. Kmetije na območju so majhne, saj v povprečju posedujejo dobrih 5 hakmetijskih zemljišč in se gibajo v slovenskem povprečju, vendar ima slaba
polovica kmetij (48 %) manj kot 2 ha zemljišč.
Zaradi naravnih danosti in tradicije je območje usmerjeno predvsem v prirejo govedi in mleka. V zadnjem času se ponovno uveljavljajo tudi konjereja, ovčjereja in kozjereja, tako da se v tem pogledu kmetije diverzificirajo.
Vinogradi so osnova za razvoj turizma ob vinsko-turističnih cestah, katerega razvoj je v prihodnjih letih potrebno spodbuditi s primernimi ukrepi.
Okolju prijazno in ekološko kmetovanje se počasi uveljavlja, tako da se vse več kmetij odloča za tovrsten način proizvodnje. K temu pripomore tudi (S)KOP. Povečuje se tudi število kmetij, ki se ukvarjajo s turizmom na kmetiji, v glavnem izletniškim, nekaj pa jih ima tudi prenočišča.
Območje ima proizvode in produkte, ki so kvalitetni in bi jih bilo mogoče tržiti, vendar še ni razvilo lastnih, prepoznavnih blagovnih znamk in ne premore že uveljavljenih, poznanih in zaščitenih lokalnih proizvodov, čeprav obstajajo možnosti.
Predelovalne dejavnosti so na območju prisotne v večji meri, kot je to primer za Slovenijo. Tako imamo na območju velika podjetja iz te dejavnosti, kot so Comet, Unior, Alpos, Tajfun in Koval, ki so pomembni zaposlovalci in obenem tudi izvozno usmerjeni.
Posebej velja omeniti živilsko predelovalno industrijo, ki je tudi prisotna na območju, vendar gre za manjša podjetja (Meja, Grič, Jurmes, Hrib itd.)
V prihodnje je pričakovati nadaljnjo rast števila podjetij in zaposlenih v storitvenem sektorju. Takšen razvoj bo spodbudila večja usmerjenost v razvoj turizma na območju ter razvoj poslovnih storitev.
Območje je turistično neenakomerno razvito – od turistično močnih središč kot so Dobrna, Zreče in Rogla, do predelov, kjer se turistična infrastruktura šele začenja razvijati. Problem podeželske turistične ponudbe je tudi njena razdrobljenost in nepovezanost, integralni turistični produkti se šele oblikujejo in še niso izoblikovani in prepoznavni, skupni turistični marketing pa je tudi šele v zametkih.
Zavest o nujnosti stalnega usposabljanja, učenja, nadgrajevanja svojih sposobnosti in znanja je med prebivalci slabo razvita in bo potrebno posvetiti več pozornosti promociji in uveljavljanju vseživljenjskega učenja. Razvoj temelji na ljudeh, zato bo dan večji poudarek razvijanju človeških virov, saj je nujno krepiti in izboljšati znanja, sposobnosti in kompetence prebivalcev s ciljem večanja konkurenčnosti območja in uveljavljanja načel trajnostnega in
celostnega razvoja podeželja.
