- 1. Opis aktivnosti za vzpostavitev partnerstva
Občine Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje in Zreče predstavljajo zaokroženo podeželsko območje s podobnimi značilnostmi ter predvsem s skupnim ciljem doseči trajnostni in celostni razvoj podeželja. Tako so se leta 2002 dogovorile za vzpostavitev partnerstva ter skupen pristop k pripravi skupnega razvojnega programa podeželja. Izdelavo Razvojnega programa podeželja so z lastnimi finančnimi sredstvi podprle vse vključene občine ter Ministrstvo
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Obdobje 2002 do 2004
V letu 2002 je bila izvedena pripravljalna faza programa z namenom ugotoviti pripravljenost lokalnega okolja po skupnem sodelovanju in pripravi ter izvedbi skupnih razvojnih aktivnostih. Izvedeni so bili delovni sestanki ter aktivnosti, namenjene animaciji, informiranju ter vključitvi lokalnega prebivalstva v skupne aktivnosti:
· izvedenih je bilo pet interaktivnih delavnic za predstavitev izhodišč in metodologije priprave razvojnih programov podeželja ter za pregled in ovrednotenje naravne in kulturne dediščine,
· dve strokovni ekskurziji, ena je bila namenjena ogledu primera dobre prakse, medtem ko je bila druga namenjena spoznavanju območja sodelujočih občin.
Sledila je uvajalna faza programa, ki je bila namenjena analitičnemu in strokovnemu vrednotenju posameznih območij, predlaganih za vključitev v razvojni program podeželja:
· izvedenih 15 informativnih sestankov za opredelitev uporabnih vsebin, ciljev in poteka nadaljnjih aktivnosti, t.j. izvedbi delavnic,
· izvedenih 20 delavnic po različnih sklopih (kmetijstvo, podjetništvo, turistični produkt, družbeno kulturni prostor idr.) ter z različnimi vidiki razvoja podeželja, za pridobitev podatkov s terena, uporabnih informacij, ocenitev stanja ter opredelitev potencialnih razvojnih projektov.
Poudarek je bil dan na čim večji programski povezanosti območja, čemur bo služila tudi skupna pot po poteh dediščine, ki bo vključevala celotno območje in v katero se bodo vključevale kmetije in drugi ponudniki ob poti.
Izvajalec obeh faz je bil Lokalni pospeševalni center Kozjansko.
Rezultat skupnega dela je izdelan dolgoročen in celovit skupen program razvoja podeželja na omenjenem območju, v oktobru 2004, tudi sprejet s strani sodelujočih občin ter nato posredovan Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Skozi aktivno participacijo različnih akterjev je bilo v okviru priprave izvedbenega dela zbranih 163 razvojnih projektov nosilcev iz javnega, zasebnega in ekonomskega sektorja.
Obdobje 2005 do 2006
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v juniju 2005 izdalo pozitivno mnenje k pripravljenemu Razvojnemu programu podeželja ter nosilca obvestilo, da je Razvojni program podeželja, ki je pripravljen po Navodilih o vsebini in načinu izdelave Razvojnih programov podeželja, ena od osnov za izvajanje ukrepov osi LEADER v novem programskem obdobju 2007–2013. Sledila je prilagoditev skupnega razvojnega programa podeželja zahtevam Uredbe Sveta ter
dopolnitev tako, da bo ustrezal zahtevam 4. osi Programa razvoja podeželja, t.j. pristopu Leader.
Izvedbene aktivnosti Razvojnega programa podeželja v letu 2005, ki jih je prav tako koordiniral Lokalni pospeševalni center Kozjansko:
· izvedenih je bilo 15 delavnic, namenjenih predstavitvi politike razvoja podeželja in uredbe Sveta EU, Leader osi in LAS, predstavitvi programa aktivnosti za dopolnitev RPP ter pregledu projektov vključenih v RPP,
· skupna udeležba in predstavitev na Sejmu počitnic v Ljubljani ter na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju,
· izdajanje skupnega spletnega časopisa PoB
· priprava skupnega promocijskega materiala pod sloganom »V objemu podeželja med Pohorjem in Bohorjem«.
Z omenjenimi aktivnostmi se je nadaljevalo tudi v letu 2006, poleg tega je bilo izvedenih še:
· 16 delavnic s predstavniki društev, potencialnimi lokalnimi partnerji in ostalimi akterji na območju, s ciljem prilagoditve Razvojnega programa podeželja zahtevam Uredbe Sveta ter pripravi na izvajanje pristopa Leader,
· podpis Pogodbe o ustanovitvi lokalne akcijske skupine, 19. oktobra 2006, s čimer so občine Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje in Zreče izrazile resen interes za nadaljevanje s skupnimi aktivnostmi s ciljem trajnostnega in celovitega razvoja podeželja, k LAS pa so pristopili člani iz javnega, zasebnega
in ekonomskega sektorja.
V omenjeni Pogodbi so navedene občine prav tako zagotovile, da bodo v okviru svojih proračunov zagotavljale lastna sredstva za sofinanciranje delovanja partnerstva, t.j. vodenja LAS, izvajanja Strategije, spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja, pridobivanja strokovnega znanja ter animacije območja za izvajanje programa Leader.
V aktivnostih vseh faz so bili vseskozi aktivno vključeni različni akterji, iz zasebnega, ekonomskega kot javnega sektorja, ki so aktivno sodelovali tudi pri dopolnitvi skupnega Razvojnega programa podeželja in pripravah na izvajanje pristopa Leader.
Obdobje 2007 - 2008
Z animacijo, informiranjem ter ostalimi skupnimi aktivnostmi za vzpostavitev trajnejših stikov in sodelovanja s skupnim ciljem razvoja podeželja se je nadaljevalo tudi v letu 2007:
· izvedba delovnih srečanj za dopolnitev skupnega Razvojnega programa podeželja skladno s Smernicami in priporočili za izvajanje pristopa Leader,
· izvedba 11 delavnic za predstavitev aktivnostih prilagoditve skupnega Razvojnega programa podeželja ter programa Leader,
· skupna predstavitev LAS na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni,
· skupna priprava pravilnikov za dodeljevanje državnih pomoči na področju kmetijstva,
· priprava in izvedba skupnega projekta za izobraževanje območnih turističnih vodnikov,
· priprava in izvedba skupnega projekta s ciljem izboljšati raven znanja prebivalstva na območju ter ponuditi znanja, po katerih je na območju največja potreba in povpraševanje,
· vzpostavitev spletnega portala Podezelje.com za aktivno vključevanje lokalnih ponudnikov v priložnosti, ki jim jih ponuja internet.
Ob objavi javnega razpisa Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 2008 so postali znani dodatni pogoji glede vzpostavitve lokalnih akcijskih skupin ter načina njihovega delovanja. Partnerji, povezani v LAS »Od Pohorja do Bohorja« in drugi zainteresirani, ki so se želeli aktivno vključiti v LAS, so se glede na objavljen javni razpis odločili dopolniti prvotno Pogodbo o vzpostavitvi lokalne akcijske skupine ter pripraviti skladno z znanimi pogoji
dopolnjeno Pogodbo o ustanovitvi in delovanju Lokalne akcijske skupine »Od Pohorja do Bohorja«, ki so jo sprejeli in podpisali na skupščini LAS, 3. aprila 2008.
Poleg tega je bilo v začetnih mesecih leta 2008:
· izvedenih 12 delovnih srečanj za pripravo potrebnih dokumentov za prijavo na objavljenih razpis MKGP za izbor in potrditev Leader območij ter prav tako za dogovor o pripravi in izvedbi še ostalih skupnih aktivnostih.
- 2. Priprava Lokalne razvojne strategije LAS »Od Pohorja do Bohorja«
Z oblikovanjem Lokalne razvojne strategije LAS »Od Pohorja do Bohorja« kot podlage za spodbujanje razvoja na območju LAS smo zasledovali tri osnovne cilje, in sicer ob spoštovanju načel trajnostnega razvoja ustvariti pogoje za delo in za kvalitetno življenje ljudi na območju. Ključni cilj trajnostnega razvoja je, znotraj teh okvirov, v čim večji meri izkoristiti vse raznovrstne razpoložljive lastne vire območja in ustvariti čim boljše
možnosti za življenje in delo, da bodo ljudje ostajali v teh krajih. Pri tem je potrebno krepiti celotno območje in se izogibati razvoju, ki bi pomenil nadaljnje praznjenje podeželja. Pod oznako trajnostni razvoj razumemo tako okolju prijazen gospodarski razvoj, ki ohranja sedanje vire tudi za prihodnje generacije, kot tudi prostorsko uravnotežen razvoj.
Razvojna strategija zajema vizijo, strateške cilje, programe in ukrepe z aktivnostmi, ki so bili oblikovani skozi širok in dolgotrajen dialog. Pri pripravi lokalne razvojne strategije smo izhajali iz naslednjih izhodišč vezanih na Leader pristop k celostnemu in trajnostnemu razvoju podeželja:
- pristop »od spodaj navzgor« priprava strategije in projektov ob aktivnem sodelovanju lokalnih prebivalcev in predstavnikov vseh sektorjev),
- participativni in dialoški pristop (vključevanje čim širšega kroga akterjev in usklajevanje interesov in stališč skozi enakopraven dialog),
- partnerski pristop (sodelovanje javnega sektorja, civilne družbe in privatnega sektorja),
- celostni pristop (medsektorsko povezovanje in sodelovanje),
- območni pristop (vključevanje celotnega območja in upoštevanje načel skladnega in enakomernega razvoja celotnega območja),
- trajnostni pristop (upoštevanje načel trajnostnega razvoja),
- interdisciplinarnost (upoštevanje različnih strok),
- inovativnost (usmerjenost na nove rešitve in aktivnosti oz. drugačne načine delovanja in izvajanja aktivnosti),
- mreženje (vzpostavitev mrežnega sodelovanja med akterji na posameznih področjih in med področji),
- odgovornost (prevzemanje odgovornosti za razvoj svojega območja in lastno delovanje),
- odprtost (odprtost navznoter in navzven, ki se izraža skozi pripravljenost sprejemanja novih članov, pobud, predlogov iz lokalnega okolja kot tudi sodelovanje z drugimi območji),
- enakost in enakopravnost (enake možnosti za različne skupine, še posebej ženske, mlade, invalide, dolgotrajno nezaposlene in nediskriminatornost glede na osebne razlike).
Gre torej za pristop, ki v izhodišče razvojnih prizadevanj postavi lokalne prebivalce, njihove potrebe in interese. Strategijo morajo lokalne skupnosti in prebivalci namreč sprejeti za svojo, da bodo lahko pri prihodnjem razvoju območja odigrali vlogo, ki jim je namenjena.
Lokalna razvojna strategija povezuje:
· modrost in vedenje starejših z znanjem in inovativnostjo mladih,
· kulturno dediščino preteklih rodov s sodobnimi načini kulturnega izražanja, gospodarskega in družbenega življenja,
· ohranjanje narave z razvojem sonaravnih gospodarskih dejavnosti,
· posameznika s skupnostjo, saj bomo le skupaj zmogli ohranjati in razvijati naše podeželje,
· kmetijske proizvajalce in druga podjetja med seboj, da bodo tudi skozi skupno proizvodnjo in trženje uspešno nastopali na trgu.
3. Lokalna akcijska skupina
Vključitev v LAS je odprta, vanjo se lahko vključi vsak zainteresiran predstavnik zasebnega, ekonomskega ali javnega sektorja, ki želi aktivno sodelovati pri uresničevanju zastavljenih razvojnih ciljev ter tako prispevati k celovitemu in trajnostnemu razvoju podeželskega območja.
K aktivnejšemu vključevanju ter sodelovanju pri skupnih aktivnostih na področju razvoja podeželja je bilo prebivalstvo in ostali potencialni sodelujoči vabljeni:
· na animacijskih in informativnih delavnicah, ki so bile na območju izvajane že od same vzpostavitve partnerstva »Od Pohorja do Bohorja«,
· skozi objave in predstavitve v lokalnih časopisih in na lokalnih radijskih postajah,
· s pomočjo rednega informiranja o tekočih aktivnostih preko navadne pošte,
· z individualnimi razgovori s potencialnimi razvojnimi nosilci na območju.
Uspešno uresničevanje lokalne razvojne strategije zavisi od tistih, ki jo bodo izvajali. Zato je za zagotavljanje nadaljnjega razvoja bistvenega pomena medsebojno povezovanje vseh, ki lahko prispevajo k celostnemu in trajnostnemu razvoju območja. Bistvena je predvsem dobra organiziranost, ki bo omogočala aktivno iskanje priložnosti in čim boljše izkoriščanje vseh ponujenih možnosti. Seveda pa ne spontano, ampak na osnovi jasne vizije in strategije ter
dogovorjenih prioritet z vidika zagotavljanja pogojev za nadaljnji razvoj območja, zato je bilo potrebno pripraviti lokalno razvojno strategijo.
LAS »Od Pohorja do Bohorja« je tisti, ki povezuje in združuje ključne nosilce razvoja in obenem s svojo odprtostjo ponuja priložnost vsem, da tudi sami prispevajo svoj delček k skupnemu razvoju.
Zainteresirani lokalni predstavniki, ki so se vključili v partnerstvo z namenom aktivno sodelovati pri nadaljnjem razvoju območja, so iz vseh treh sektorjev (zasebnega, ekonomskega in javnega), in sicer so vključeni predstavniki obeh spolov, aktivno sodelovanje v partnerstvu pa je tudi s strani mladih.
Lokalno akcijsko skupino sestavljajo sledeči člani, navedeni po treh sektorjih:
- javni sektor: občine, KGZ, Zavod za gozdove, izobraževalne organizacije, druge javne organizacije.
- ekonomski sektor: podjetja, kmetje.
- zasebni sektor: društva, posamezniki.
Ključne naloge las so:
· s sprejeto Lokalno razvojno strategijo zagotoviti skupne razvojne usmeritve območja in povezati območje skozi njeno implementacijo,
· skrbeti za izbor projektov, ki bodo prispevali k uresničevanju strategije in njenih ciljev,
· krepiti sposobnost lokalnih skupnosti da sodelujejo pri izvajanju lokalne razvojne strategije,
· krepiti socialni kapital in identiteto območja,
· skrbeti za vključevanje marginalnih skupin (žensk, mladih, socialno izključenih) v Leader aktivnosti,
· zagotoviti proaktivno delovanje LAS, tako da bo sposoben hitrega odgovora na spremenjene razmere, priložnosti in izzive,
· krepiti in razvijati medsebojno sodelovanje in povezovanje pri iskanju odgovorov na izzive razvoja območja,
· zagotoviti implementacijo Leader pristopa k razvoju podeželja, saj Leader pristop predstavlja priložnost tako v smislu trajnostnega družbenega, gospodarskega in okoljskega razvoja kot tudi razvijanja in krepitve lokalne demokracije in aktivne participacije prebivalcev,
· zagotoviti spoštovanje evropskih in nacionalnih pravil pri izvajanju Leader pristopa v okviru Razvojnega programa podeželja,
· zagotoviti spoštovanje javnega interesa, človekovih pravic, ter etičnih in strokovnih standardov pri svojem delu.
Organiziranost LAS
Delo LAS in vseh njegovih organov je javno. Za javnost dela in informiranje članov LAS ter širše javnosti sta odgovorna Upravni odbor in predsednik LAS-a. Člani imajo pravico vpogleda v zapisnike sej organov LAS. Vse informacije javnega značaja so dostopne tudi splošni javnosti.
LAS sodeluje v okviru svojih nalog z občinskimi in državnimi službami ter drugimi lokalnimi, regionalnimi in državnimi institucijami in organizacijami, katerih delovanje vpliva na razvoj podeželja.
Ime: Lokalna akcijska skupina – LAS »Od Pohorja do Bohorja« (v nadaljevanju LAS).
Sedež LAS: Sedež LAS se nahaja pri pooblaščenem predstavniku LAS, t.j. na Razvojni agenciji Kozjansko, Mestni trg 2, 3230 Šentjur.
Organi LAS »Od Pohorja do Bohorja« so sledeči:
· skupščina (vsi člani),
· Upravni odbor, ki mu predseduje predsednik LAS (9 članov)
· predsednica (trenutno iz ekonomskega sektorja) LAS in dva podpredsednika LAS (trenutno podpredsednica iz javnega sektorja in podpredsednik iz zasebnega sektorja) (zastopniki LAS),
· nadzorni odbor (3 člani),
· strokovna in posvetovalna telesa, ki jih ustanavlja Upravni odbor po potrebi. Že oblikovana posvetovalna telesa Upravnega odbora so:
o komisija za strokovno oceno projektov (5 članov),
o svet županov (7 članov),
o razvojni odbor (9 članov).
Strokovno in administrativno-tehnično podporo delovanju LAS nudi upravljalec. Za upravljalca je bila izbrana RA Kozjansko, ki izpolnjuje vse zahtevane kadrovske, prostorske in druge pogoje za kakovostno strokovno in projektno delo na področju razvoja podeželja in izvajanja nalog LAS.
SKUPŠČINA je organ upravljanja LAS, ki ga sestavljajo vsi člani, ki so podpisali partnersko pogodbo ali pristopno izjavo. Pravne osebe v skupščini zastopa pooblaščena fizična oseba.
Skupščina voli in razrešuječlane nadzornega in Upravnega odbora ter predsednika in podpredsednika LAS ter v postopkih kandidiranja in volitev skrbi za ustrezno strukturo članov Upravnega odbora.
UPRAVNI ODBOR je organ odločanja, ki je sestavljen tripartitno, iz predstavnikov javnega, ekonomskega in zasebnega sektorja, ter hkrati tudi izpolnjuje pogoj, da je pri odločanju zagotovljenih vsaj 50 % glasov s strani ekonomskega in zasebnega sektorja. Ima devet članov. Upravni odbor LAS je najvišji organ odločanja.
V Upravnem odboru LAS imajo vsaj eno mesto predstavniki mladih do 25 let. Vsaj tretjina članov Upravnega odbora mora biti ženskega spola. V Upravnem odboru se upošteva tudi načelo pokritosti vseh vključenih občin, tako da je iz območja posamične občine vsaj en predstavnik. Člane Upravnega odbora voli in razrešuje skupščina LAS. Upravni odbor vodi predsednik LAS, ki je hkrati tudi predsednik Upravnega odbora.
PREDSEDNIK LAS IN DVA PODPREDSEDNIKA LAS (zastopniki LAS) voli skupščina LAS izmed članov Upravnega odbora. Mandat traja tri leta in se lahko ponovi. Predsednik LAS je hkrati predsednik Upravnega odbora. Predsednik LAS je pooblaščenec LAS in predstavlja LAS pred javnostjo ter lokalnimi, državnimi in drugimi organi in organizacijami v Sloveniji in tujini.
NADZORNI ODBOR ima predsednika in dva člana. Voli jih skupščina. Člani nadzornega odbora so izvoljeni za dobo treh let in so lahko ponovno izvoljeni. Člani Upravnega odbora, upravljalca in finančnega organa ne morejo biti člani nadzornega odbora. O svojem delovanju sprejme Poslovnik.
Nadzorni odbor izvaja nadzor nad delovanjem Upravnega odbora in upravljalca, preverjal bo tudi, ali so bila javna sredstva pravilno in namensko porabljena. Kontrolo izvaja najmanj enkrat letno in pa v primeru izražene potrebe po izvedbi kontrole s strani članov oz. organov LAS ali na lastno iniciativo.
UPRAVLJALEC je bil izbran na skupščini LAS in je opredeljen v Pogodbi o ustanovitvi in delovanju LAS »Od Pohorja do Bohorja«. Upravni odbor z njim sklene pogodbo. Upravni odbor na predlog upravljalca imenuje managerja LAS.
Administrativno in strokovno podporo delovanju LAS zagotavlja upravljalec, ki mora izpolnjevati zahtevane kadrovske, prostorske in druge pogoje za strokovno in projektno delo na področju razvoja podeželja in izvajanja nalog LAS. Medsebojne pravice in obveznosti med LAS in upravljalcem se podrobneje opredelijo s posebno obligacijsko pogodbo, ki jo z upravljalcem sklene Upravni odbor.
FINANČNI ORGAN izbere Upravni odbor. Z njim se sklene pogodba, v kateri se definira naloge finančnega organa in z njim povezane računovodske in druge storitve. Finančni organ LAS je odgovoren za zakonitost finančnega poslovanja LAS.
POSVETOVALNA TELESA UPRAVNEGA ODBORA
Posvetovalna telesa imenuje Upravni odbor oz. se k sodelovanju v njih povabi posamezne organizacije, ki nato imenujejo vanje svoje predstavnike. Posvetovalna telesa ne odločajo, le podajajo mnenja, stališča in predloge, ki članom Upravnega odbora pomagajo pri sprejemanju njihovih odločitev.
Komisija za strokovno oceno projektov (5 članov)
Komisija, ki je sestavljena iz petih članov, pripravi strokovno oceno prijavljenih projektov na podlagi sprejetih kriterijev za ocenjevanje projektov. Skupaj z administrativnim preverjanjem ustreznosti prijave, ki jo opravi upravljalec, ta ocena služi kot pomoč pri odločanju o sofinanciranju projektov iz Leader sredstev.
Svet županov (7 članov)
Svet sestavljajo župani v LAS vključenih občin. Svetu vsako leto predseduje druga občina po vnaprej določenem vrstnem redu. Župan predsedujoče občine je predsednik Sveta županov z enoletnim mandatom. Svet je posvetovalno telo Upravnega odbora LAS, s katerim se odbor posvetuje pri pripravi vsakoletnega finančnega plana delovanja LAS in proračunov lokalnih skupnosti, ter glede na potrebe, tudi o drugih relevantnih vprašanjih.
Razvojni odbor (9 članov)
Že v času priprave in izvajanja skupnega Razvojnega programa podeželja, se je oblikoval razvojni svet, ki je obravnaval različna vprašanja, vezana na razvoj podeželja. Razvojni odbor bo obravnaval odprta vprašanja in teme po lastni presoji oz. na pobudo Upravnega odbora ali drugih organov LAS ter svoja stališča in mnenja posredoval Upravnemu odboru in po potrebi drugim organom LAS.
